Zasvojenost z računalnikom lahko povzroči morilsko agresijo

Kazalo:

Zasvojenost z računalnikom lahko povzroči morilsko agresijo
Zasvojenost z računalnikom lahko povzroči morilsko agresijo
Anonim

15-letnik, zasvojen z računalniškimi igricami, v še enem družinskem prepiru izgubi nadzor nad svojimi dejanji zaradi kazni, ki so jo njegovi starši naložili, da se en teden ne približuje monitorju. Mladenič je svojo mamo napadel z nožem in ji zadal več vbodov. Ženska umre zaradi obilne izgube krvi. Malo kasneje je ponoreli mladenič poškodoval še očeta. Moškega so v resnem stanju odpeljali v bolnišnico. Vse mesto je šokirano nad tem, kar se je zgodilo. Preiskovalci pravijo, da še nikoli niso obravnavali tako hudega kaznivega dejanja. »Da, ta nevarnost je povsem realna: računalniške igre povzročajo odvisnost. Po eni strani je povezan z željo po zmagi in prehodu na naslednjo stopnjo igre. V ta namen se izvaja navidezna agresija, ki se izraža v ubijanju, streljanju, boju z roko v roko, med katerim se nasprotnik uniči.

Obsevanje možganov z določenimi frekvencami deluje na psiho kot opiat. Nevarnejši je učinek obsevanja možganov z določenimi frekvencami, ki ustvarjajo občutek ugodja in delujejo na psiho kot opiat. Oddajajo se z zaslonov naprav in modulirajo v igre, oglase in druge oblike prenosa informacij. Znani so kot psihotronsko orožje, ki naredi osebo agresivno in skrajno neprimerno v svojih dejanjih. Te oblike psihotroničnega orožja so bile razvite v obdobju hladne vojne s ciljem onesposobiti sovražnika brez konvencionalnih sredstev. Danes jih je mogoče množično uporabljati v kakršni koli obliki prek elektronskih naprav in ustvariti enak učinek. Od nas je odvisno, v kolikšni meri bomo svojim otrokom omejili dostop do te vrste izpostavljenosti, preden pridejo do skrajnosti v svojih odnosih z drugimi. Poleg tega zasvojenci z računalniškimi igrami, zatopljeni v igro, ostanejo pozno v noč in pozabijo, da je čas za spanje. To je naslednja velika nevarnost, ki nam jo lahko povzroči zasvojenost z računalniškimi igrami. Kajti dober spanec med drugim pomaga ne le spominu, ampak tudi imunskemu sistemu, da si »zapomni« ključne lastnosti mikrobov, da jih lahko prepozna in napade, če bodo v prihodnosti vstopili v telo. Študije kažejo, da spomin in imunski sistem delujeta na podoben način – s procesiranjem informacij. Tako spomin kot imunski sistem začetne informacije kratkoročno obdržita, s pomočjo spanca pa si jih »zapomnimo« dolgoročno,« je pojasnila strokovnjakinja.

Imunski sistem ustvarja "spomine" na bakterije in viruse

Po izvedbi obsežne študije so znanstveniki prišli do zaključka, da so informacije med spanjem kodirane, da ne motijo obdelave "nujnih" informacij, ko smo budni. Imunski sistem ustvarja spomine z zbiranjem fragmentov bakterij ali virusov, da ustvari trajen imunološki spomin. To ji omogoča, da reagira, ko naleti na znane mikrobe. Razlog, da sta kratkoročni spomin in zmogljivost imunskega sistema omejena, je potreba po osredotočanju na bistvene in izogibanju preobremenitvi. Po podatkih različnih študij v obdobju po cepljenju pride do dolgotrajnega povečanja števila spominskih celic T po globokem spancu. Eden najpogostejših dejavnikov med spominom in imunskim sistemom je vpliv hormona kortizona, ki nas ohranja budne. Med spanjem je potlačen. Kortizon zavira aktivnost tako v predelu možganov, ki je povezan s spominom, kot tudi v imunskem sistemu. Ko spimo, naši možgani proizvajajo melatonin, naravni hormon spanja. Nespečnost je povezana s pomanjkanjem tega hormona.

Priporočena: