Prof. Dr. Vasil Karakostov: Vertebroplastika povrne trdnost vretenc v 7 minutah

Kazalo:

Prof. Dr. Vasil Karakostov: Vertebroplastika povrne trdnost vretenc v 7 minutah
Prof. Dr. Vasil Karakostov: Vertebroplastika povrne trdnost vretenc v 7 minutah
Anonim

Monografija »Osteoporotični in patološki zlomi vretenc. Tehnike perkutane povečave" ni več natisnjena. Predstavlja največjo lastno serijo zaporednih bolnikov z osteoporozo in patološkimi zlomi hrbtenice, njen avtor pa je predstojnik Klinike za nevrokirurgijo UMBAL »Sv. Ivan Rilski", prof. Vasil Karakostov.

Kot vodilni domači strokovnjak na področju spinalne nevrokirurgije prof. Karakostov v svoji knjigi opisuje lastne algoritme obnašanja in priporočila za odločanje glede diagnostike in zdravljenja bolnikov z osteoporotičnimi in patološkimi zlomi vretenc. Študija zajema 994 primerov (319 moških in 675 žensk), ki jih je v obdobju 2007-2018 zdravil prof. Karakostov in njegova ekipa na Univerzitetni kliniki MU-Sofija.

Povprečna starost bolnikov je bila 73,4 leta. Najstarejši med njimi je star 94 let, najmlajši pa le 20. Gre za dve inovativni, minimalno invazivni kirurški tehniki za zdravljenje bolečin in krepitev hrbtenice pri bolnikih z zlomom hrbtenice zaradi osteoporoze, travme ali metastaz malignih bolezni.

Osteoporotični zlomi se pojavijo pri 30 do 50 % ljudi, starejših od 50 let. Glede na študijo je približno 820.000 bolgarskih žensk izpostavljenih povečanemu tveganju za osteoporotične zlome vretenc.

Kaj pomenijo osteoporotični zlomi, prof. Karakostov?

- Osteoporoza je sistemska bolezen, ki zajame predvsem starost po 50. letu, v večji meri pa prizadene ženske. To pomeni, da veliko pogosteje zbolijo za osteoporozo, moški pa manj. To je posledica hormonskih posebnosti, ki se pojavijo v ženskem organizmu po menopavzi in so povezane s pomanjkanjem enega izmed značilnih hormonov za ženske – estrogena, ki je odgovoren za »ujetje« kalcijevih usedlin v kosteh in v zlasti, kar se nas tiče, v vretencih.

Vretence so porozne strukture, ki so narejene iz beljakovinskih palic, okoli katerih se kopičijo kalcijevi stebri, podobno kot stalaktiti in stalagmiti. Ta porozna struktura ne zagotavlja samo trdnosti vretenc, ampak je tudi mesto, kjer se nahajajo celice kostnega mozga, ki proizvajajo kri. Ko se kostne plošče stanjšajo in postanejo manjše, to povzroči zmanjšanje splošne moči vretenc. Potem vsa obremenitev, ki jo nosi hrbtenica – in gre predvsem za vretenca – vodi v njihovo zmečkanje.

Vretence dobijo klinasto obliko ali rezino, ki se zaradi pritiska zmečka. To so ravno osteoporotični zlomi. Pojavijo se z minimalnim fizičnim naporom, najpogosteje v domačih razmerah - bolj strmo sedenje, upogibanje, pri dvigovanju celo lonca, pozimi pa zdrs in padec vodi do zloma. Zlomi vretenc so boleči in izčrpavajoči, saj vsako gibanje bolnika spremlja ostra bolečina. Običajno v ležečem položaju in v mirovanju težave izzvenijo, vsakič, ko vstanete, pa se te bolečine ponovijo in zaradi tega so bolniki bolj adinamični, kar pri tej starosti ni dobro.

Kateri predeli hrbtenice so tako rekoč najbolj občutljivi in ali lahko pride do teh zlomov?

- Najpogosteje so to najbolj obremenjeni predeli - ledveni in prsni del. Zato se pri bolnikih, zlasti pri ženskah, ko osteoporoza ni zdravljena in dolgo časa nimajo težav (osteoporozo imenujejo "tihi ubijalec"), se vretenca počasi zmanjšujejo, dobivajo klinasto obliko in zdi se, da ženske postanejo krajše.

Zgrbijo se - dobi se tako imenovana vdovska grba. Zelo značilno je, da osteoporoza prizadene predvsem vitke ženske.

Statistike kažejo, da le 1/3 ljudi z zlomom vretenc konča v zdravstvenih ustanovah. Kaj je razlog za to?

- Večinoma ti zlomi vretenc niso tako boleči, pacienti pa ignorirajo minimalne bolečinske pritožbe, jim ne posvečajo veliko pozornosti in jih zato ni mogoče klinično diagnosticirati. Niso razlog za pregled pacienta, ker občutki pri nekaterih niso tako jasni - ni zelo močna bolečina na določenem območju, ampak splošna bolečina v hrbtenici. Večina zdravnikov, ki obišče te bolnike, reče: »To so starostne spremembe« in predpiše fizioterapijo, balneoterapijo, zdravila itd. Bolečina na neki točki postane del bolnikovega vsakdana in jo sprejme kot danost starosti. Zato ti bolniki ne končajo v zdravstvenih ustanovah.

Image
Image

prof. Vasil Karakostov

In kako se postavi diagnoza?

- Diagnozo postavimo z rentgenskim slikanjem, najbolje s skenerjem ali magnetno resonanco. Rentgenski posnetki ne pokažejo podrobnosti, ki so za bolnike zelo pomembne - nazobčanih robov vretenc, prisotnosti vodoravnih razpok v telesu, ki spominjajo na luščenje, pa tudi različnih razpok. Tega na rentgenu ni mogoče videti. Rentgensko slikanje pokaže že bolj napredovale in izrazite spremembe, ko je telo vretenca spremenjeno do te mere, da se po obliki in velikosti razlikuje od sosednjih vretenc.

Vendar, kaj se zgodi, če te spremembe ne obravnavamo?

- Pri delu pacientov ti zlomi, te sploščitve, pridejo do skrajnosti, popolnega kolapsa v strukturi vretenca. Vretence se deformira skoraj kot plastika, ki zmanjša prostor, skozi katerega izhajajo živci s strani, to pa že vodi v akutno bolečino, ki lahko obdaja predel zloma kot obroč. V tej fazi teh minimalno invazivnih tehnik, ki se uporabljajo v začetni fazi za ohranjanje višine vretenca in njegovo celjenje, ni mogoče uporabiti. Nato se izvajajo odprti operativni posegi.

V vaši monografiji opisujete dve inovativni, minimalno invazivni kirurški tehniki za obvladovanje bolečine in krepitev vretenc pri bolnikih z zlomom hrbtenice. Kaj so?

- Sodobno minimalno invazivno zdravljenje sta vertebroplastika in kifoplastika. Vertebroplastiko izvajamo pod rentgensko kontrolo z eno ali dvema iglama, skozi katere prebodemo to zlomljeno telo vretenca in vbrizgamo zobno pasto podobno snov, ki po 7 minutah otrdi in okrepi vretence. In z določeno količino te snovi lahko vretenca dvignemo tako, da povrne svojo višino. Osnova te metodologije je doseči telo vretenca z neinvazivno metodo, tj. s posrednim kirurškim posegom, da se izognemo elementu povečanja tveganja odprte operacije.

Kyphoplasty je različica vertebroplastike in pri tej metodi se skupaj z iglo, ki prodre v telo vretenca, vstavi še balon, ki naredi dovolj udobno votlino, v katero ta cement pade. Obe tehniki sta enako učinkoviti, pri čemer velja, da je kifoplastika tehnika, ki zmanjša možnost razlitja cementa iz telesa vretenca. Toda z dovolj dobro tehnično zmogljivostjo in izbrano dobro vrsto cementa se tem puščanjem izognemo. Pravzaprav je vertebroplastika učinkovitejša in finančno manj obremenjujoča za zdravstveni sistem oziroma bolnika.

Kakšne so prednosti teh metod?

- 7. minuto po vbrizganju tega cementa je ta že popolnoma strjen in pacient lahko odide še isti ali naslednji dan brez kakršnih koli pritožb. Ni treba, kot nekoč, pol leta ležati v mavčnih posteljah ali steznikih, nositi tako trde steznike, ki pacienta tako ali tako ne morejo dovolj dobro imobilizirati. In vsako več ležanja za odraslega povzroči tveganje za trombozo, tromboembolijo, kongestivno pljučnico. V zvezi s tem približno 80% teh bolnikov, ki niso ustrezno zdravljeni, umre ob koncu prvega leta. Če bolnik veliko leži, to zanj ni dobro in je izid neugoden.

- Ali ima vertebroplastika kakšne kontraindikacije?

- Obstajajo kontraindikacije. Takrat, ko je vretence prizadeto zaradi vnetnega procesa, vertebroplastika ni indicirana, dokler ni likvidirano.

Omenili ste, da je vertebroplastika finančno učinkovitejša za zdravstveni sistem in bolnika. Kaj to pomeni?

- Običajno ZZZS povrne skoraj 80 do 90 % vertebroplastike. In ker je kifoplastika dražja, Sklad pa za obe metodi nameni enako denarno vsoto, je povračilo kifoplastike pravzaprav okoli 50 do 60%.

Priporočena: