Dr. Stoicho Katsarov: Državni proračun je od zdravstvenega sistema v plusu, ne v izgubi

Kazalo:

Dr. Stoicho Katsarov: Državni proračun je od zdravstvenega sistema v plusu, ne v izgubi
Dr. Stoicho Katsarov: Državni proračun je od zdravstvenega sistema v plusu, ne v izgubi
Anonim

Prosili smo ga za komentar, saj imamo poročilo o proračunu RZZS za obdobje 2009–2014, ki jasno kaže, da se je poraba za zdravstvo v zadevnih 5 letih skoraj podvojila z 1 milijarde 695 milijonov BGN v letu 2009 na 3 milijarde 171 milijonov BGN v letu 2009. Kakšni so zaključki tega pojava, zakaj institucije nenehno pojasnjujejo, da je denarja za zdravstvo premalo, zato storitev za ljudi ne plača v celoti NZZS?

O teh in drugih vprašanjih se pogovarjamo z dr. Katsarovom, čigar organizacija že 6. leto izvaja presejalne preglede za raka dojk v mestih in pokrajinah po vsej državi, ki jih financira Raiffeisen banka v okviru programa »Izberite, da pomagate«.

Dr. Katsarov, plačila zdravstvenega zavarovanja NHIF so se povečala z 1 milijarde 695 milijonov BGN v letu 2009 na 3 milijarde 171 milijonov BGN v letu 2009. - kako si razlagate to dejstvo?

- Da, to je predvsem posledica povečanja bruto domačega proizvoda (BDP), kar po mojem mnenju ni povezano s povišanjem zdravstvenih prispevkov pred nekaj leti. 4,3% BDP je v teh letih subvencija za zdravstvo, vendar se sam BDP spreminja. Stroški v zdravstvenem sistemu so se povečali za približno 10 % na leto.

Zato naj bi v letu 2015 izdatki NZIF znašali okoli 3 milijarde in 400 milijonov BGN ali s še 10 % na vrhu. To pomeni, da primanjkljaj NHIF za leto bo kar velik. Za moj. odhodki NZZS znašajo 3 milijarde in 171 milijonov BGN, dejansko izplačana sredstva pa znašajo približno 3 milijarde BGN, tj. imamo 170 milijonov BGN primanjkljaja a priori, to je zagotovljeno, v primerjavi s tistim, kar je bilo plačano v letu 2014. Če dodamo še trend 10-odstotnega povečanja odhodkov, bo ta primanjkljaj NZIF dosegel 300-400 milijonov BGN. BGN za letos Največji razcvet in propad sta v medicini in bolnišnični oskrbi.

Zakaj se izdatki za vzdrževanje bolnišnic tako drastično povečujejo - z 976 milijonov BGN pred 5 leti na 1 milijon 685 milijonov BGN na leto?

- Stroški rastejo, ker se povečuje število hospitalizacij, več pa jih je, ker so uvedli zdravstvene standarde. Tako so administrativno povečali število in stroške osebja v bolnišnicah. Če dva zdravnika zamenjaš s šestimi, pomeni, da si trikrat povečal plačni sklad. Več kot polovico bolnišničnih stroškov predstavljajo plače in dodatki zaposlenih. Ker so stroški klinične poti fiksni, je edini način za povečanje prihodkov in izravnavo teh administrativnih stroškov povečanje števila zdravljenih bolnikov. Torej dosegamo rast hospitalizacij 1 milijon in 500.000, kolikor jih je bilo do leta 2008, letos mislim, da jih je več kot 2 milijona. Kar nekaj je ljudi, ki bi jih lahko zdravili, ne da bi šli v bolnišnico.

Sedaj namerava minister del dejavnosti prenesti v predbolnišnično oskrbo…

- Da, o tem ni treba razmišljati, to je treba narediti. Pregledali smo klinične poti, ki

lahko odstopi od bolnišnične oskrbe,

in postalo je jasno, da jih je tretjina, tj. približno 100 kliničnih poti, jih je povsem mogoče oskrbovati v predbolnišničnem sektorju. To se lahko naredi, to določa odlok.

Ali menite, da bodo trenutni ukrepi za omejitev proračuna bolnišnic delovali?

- Ti ukrepi niso novi, bolnišnični proračuni so že nekaj let omejeni in vedno z ažurnim proračunom pokrijejo primanjkljaj. Omejitve bodo pripeljale do bankrota občinskih in državnih bolnišnic ali pa bodo prenehale sprejemati bolnike - tako se ne varčuje.

Na področju preskrbe z zdravili je treba delati. Stroškov se po mojem mnenju ne bo dalo zmanjšati, rast pa je mogoče zmanjšati - ne pa podvojiti zneska v 5 letih, kot je sedaj. In iz vašega poročila je razvidno, da so leta 2009 izdatki za zdravila za zdravljenje na domu znašali 325 milijonov BGN, l. je že 644 milijonov BGN

Po mojem mnenju se lahko naredi boljša selekcija tega, kar krije ZZZS, zdaj se ustvarjajo mehanizmi za pogajanja o popustih, pripravlja se tudi ocena za uvedbo farmakoekonomske učinkovitosti z glede na to se vsaka molekula, ki vstopi na trg, ne uvrsti na seznam povračil blagajne. Izdelati je treba oceno stroškov in koristi zdravila. Ti ukrepi bodo dali rezultate v smislu ustavitve stroškov zdravil.

Kot primer vedno dajejo, da so se količine zdravil proti raku v zadnjih letih dramatično povečale - kaj mislite, kaj je razlog za to?

- Več jih je in bolnih in vsi prejemajo zdravila - zato so stroški višji. Kolikokrat smo že obsojali Ministrstvo za zdravje, da ne zagotavlja zdravil, pred 3-4 leti je zdravila dobivalo manj kot 50% ljudi. Zdaj, ko jih plačuje NZZS, imajo vsi dostop do zdravil, zato je normalno, da stroški rastejo. Poleg tega se uvajajo nova in boljša zdravila, ljudem se podaljšuje življenje, a droge uživajo dlje časa, kar vodi tudi v večjo porabo. Cene onkoloških zdravil so se zvišale tudi zato, ker je bilo narejeno tako, da se vsak KOC oziroma onkološka bolnišnica sama dogovarja za dobavo zdravil. Vedno sem bil mnenja, da je

boljši ZZZS za pogajanja o cenah

in naj bodo enaki za vse. Zdaj mislim, da se bodo centralizirana pogajanja o cenah onkoloških zdravil vrnila.

Kako komentirate namere in dejanja ministra Moskova za reforme v sektorju?

- Reforme so lahko veliko drznejše od predlaganega. Na splošno so ukrepi precej pozitivni. Sredstev za zdravstvo res ni veliko, nepredstavljivo je primerjati jih v bruto zneskih, preračunati v evre in videti, koliko se porabi v Franciji, v Angliji itd.5,7 % BDP je povprečna vrednost zdravstvenih stroškov za EU, pri nas so sredstva manj očitna. Zato mislim, da s tem financiranjem dobivamo več storitev, kot smo pričakovali.

Splošna napaka je, da na zdravstveni sistem gledajo kot na administrativno in družbeno dejavnost in ne morejo razumeti, da je donosen posel.

Po mojem mnenju je to razlog, zakaj so vsi poskusi reform neuspešni. Izhajajo iz napačnega razumevanja, da je to strošek proračuna in da je to donosen posel, tudi za državo. Za zdravstveno zavarovanje odraslih, otrok, vojakov, javnih uslužbencev, socialno šibkih itd. plačuje 900 milijonov BGN na leto, v proračun Ministrstva za zdravje pa 350 mio BGN. To so izdatki državnega proračuna - skupaj 1 milijarda 250 milijonov BGN.

Letni promet zdravstvene dejavnosti pri nas znaša približno 7 milijard BGN - 50% stroškov plača pacient sam. Samo DDV na 7 milijard BGN je 1 milijarda in 400 milijonov BGN, ker so vse zdravstvene storitve predmet tega davka.

Torej je proračun v rdečih številkah zaradi zdravstvenega sistema, ne trenutno v rdečih številkah. Namesto da bi država ta plus povečala, se sprašuje, kako zatreti kokoš, ki nese zlata jajca, uvaja nove omejitve, ukaze, ustavlja konkurenco s prepovedjo odpiranja novih bolnišnic. Naj tekmujejo, to vam bo prineslo dobiček. Uporabniki bodo s tem najbolj zadovoljni.

Priporočena: