Dr. Cveteslava Galabova: V 92% primerov matere odtujijo otroka od očeta

Kazalo:

Dr. Cveteslava Galabova: V 92% primerov matere odtujijo otroka od očeta
Dr. Cveteslava Galabova: V 92% primerov matere odtujijo otroka od očeta
Anonim

V naši državi je na tisoče primerov otrok, ki so ogroženi zaradi vpletenosti v konflikt med starši. Skoraj v vsakem takem primeru je prisoten sindrom odtujenosti od staršev. Podatki so bili predstavljeni na nacionalni konferenci na temo: »Pravice in koristi otroka v starševskih konfliktih in odtujenosti staršev«, ki je potekala pod pokroviteljstvom državnega varuha človekovih pravic. Namen foruma je izdelava zakonodajnih pobud, ki bodo po hitrem postopku posredovane Državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Gostitelj razprave je bilo okrožno sodišče v Varni, pobudo pa je dala sodnica Penka Hristova iz civilnega oddelka na prizivnem sodišču - Varna. Udeležili so se ga sodniki okrožnega in regionalnega sodišča - Varna, ki so specializirani za delo z mladoletniki.

Tukaj je mnenje slavnega psihiatra na temo odtujenosti v družini:

Dr. Galabova, kako resen problem je sindrom odtujenosti staršev za Bolgarijo?

- Težava je zelo resna in jo še poslabšuje dejstvo, da nimamo uradnih statističnih podatkov, ki bi poročali, kako resna je ta težava za nas. Vendar pa je bilo na državni konferenci o tem vprašanju v Varni 22. oktobra za pravice in interese otrok ter njihovo zaščito zastopano celotno sodno okrožje Varne, tj. tri sodišča – okrožno, mestno in pritožbeno, s svojimi predsedniki in številni sodniki - sodelovalo je več kot 70 sodnikov, tudi zasebni izvršitelji, odvetniki, državni sodni izvršitelji, socialne službe … Tja so se preselili in se spravili pod pokroviteljstvo gospe Maye Manolove, varuhinje človekovih pravic republike, res grozljivi podatki. Sodniki, ki se neposredno ukvarjajo s tem problemom, ugotavljajo, da je zelo razširjen in resen, in tisti sodniki, ki obravnavajo ločitvene zadeve. Po tem dobijo tudi pritožbe, da drugi starš noče izvršiti sodne odločbe v delu – režim osebnih razmerij.

Image
Image

Prvo nam je uspelo opredeliti, da takšna težava obstaja in začeti boj za zakonsko spremembo, ki bi učinkovito onemogočila ali minimalno omogočila takšen enostarševski ukaz. Vsi so ugotovili, da je v Bolgariji pogosteje mati. In sodniki so priznali, da je sodna praksa res: otroci so dodeljeni materi, razen v nekaterih izjemnih okoliščinah. In matere so v 92% primerov t.i programski starš, tj. odtujitveni starš.

Poskušali bomo pridobiti statistično predstavo o tem, kako velik je problem, ker zdaj res ni nobenih posebnih številk. Prepričan pa sem, da vsak od nas pozna vsaj enega otroka, ki ne komunicira povsem z obema svojima ločenima staršema.

Jaz kot psihiater z veliko prakso sem skozi leta videl, kaj se zgodi s takimi otroki in v kakšne popolne nevrotike odrastejo. Kako nesamozavestni, nestabilni so … Tudi jaz sem bila strokovnjakinja za take primere in res sem v sodni dvorani poslušala grde besede enega starša do drugega. Ko rečem grdo, mislim res grdo, res žaljivo. Videla in slišala sem otroke, ki so bili tako zmanipulirani s strani enega starša, da je pravzaprav vsa njihova čustvenost usmerjena v ustvarjanje sovraštva do drugega starša. In to so otroci, ki odraščajo v polju sovraštva, sovraštva do drugega starša.

Ponovno pravim, na žalost je to pogosteje mati. Žal, ker je mati, ki je poklicana, da daje življenje, na prvi pogled popolnoma nelogično, da gre proti lastnemu otroku, proti temu, kar je z ljubeznijo ustvarila in mu dala življenje. Pri nas je preveč primitivizma v odnosih, preveč čustvene revščine, kar je pravzaprav predpogoj za nastanek tega sindroma odtujenosti od staršev. Obstaja veliko, resnično izjemno ljubečih, ljubečih moških, ki so prikrajšani za možnost, da bi bili starši. V praksi so jih spremenili v darovalce genskega materiala in od njih zahtevajo samo vzdrževanje. Kar je res grozljivo!

Kako takšno okolje vpliva na otroka?

- Otroke zelo pohablja. Odraščajo v slabem okolju, ki jih ne nauči ničesar dobrega.

Problem je res ogromen, saj med drugim ti otroci, ko odrastejo, postanejo odrasli in si ustvarijo lastno družino, zelo verjetno prenesejo vedenjski vzorec, ki so ga videli, v lastne družine. In tako se bo ta problem tisočkrat pomnožil.

In kakšen je profil že odraslega otroka žrtve sindroma?

- Ne bi se lotil izdelave profila, saj se navsezadnje psihološki profil naredi z metodami psihometrije in drugih specifičnih študij in testov. Toda otroci, ki so odraščali v takšnem okolju, ki so bili naučeni sovražiti, ki niso bili naučeni spoštovati drugega starša, so najpogosteje izpostavljeni tveganju za razvoj neke oblike nevrotične bolezni, z anksioznostjo, napadi panike, fobijami, mešanih anksiozno depresivnih motenj in generalizirane anksiozne motnje je ogromno. In vedno imajo vidne znake nevrotizma.

Poleg tega zelo pogosto postanejo čisto psihično nestabilni, negotovi vase, kolebajoči, tavajoči, čustveno premalo zreli. Včasih imajo infantilne manifestacije. Skratka problemi, problemi, problemi, od katerih res ne umreš, a zagotovo slabo zaznamujejo človekovo življenje – torej brez njih bi bilo lahko veliko bolje.

Kako pomembna je očetovska figura za otroka?

- Figura očeta je izjemno pomembna za razvoj otroka. Oče ni le darovalec genskega materiala. Očetovska figura je steber naše osebne identifikacije, ko začnemo zoreti. Oče je oseba, ki nas uči nevarnosti premagovati, se z njimi soočati, ne pa se jim nenehno izogibati. Saj veš, kako mati varuje in kako te oče uči, da se zaščitiš.

To sta dve različni vrsti vedenja, ki bi ju moral zrel človek videti kot otrok, se ju naučiti. Oče postavlja meje, on je tisti, ki zahteva upoštevanje pravil, za ceno, da doživi nekaj »poletov« otroka. Vloga očeta je torej izjemnega pomena. Pri fantih je ta vloga bistvena tudi pri določanju spola. Tako deček odrašča kot moški in se identificira z moškim spolom

Image
Image

Ta očetovska figura je prav tako zelo pomembna za deklico. Ker skozi podobo očeta prehaja podoba bodočega partnerja deklice, ko ta postane ženska. In ko bo ta podoba uničena, zdrobljena, zgražana, opljuvana, obrekovana, ta deklica ne bo imela nobene prvinske moške podobe, po kateri bi si prizadevala.

Ko je škoda otrokovi psihi z žalitvijo starša, pa naj bo to oče ali mama, ni pomembno, ker sta obe stvari izjemno potrebni, otrok je vedno veliki plačnik. Besede metropolita Janeza iz Varne, ki jih je izgovoril na konferenci, zelo natančno izražajo to enotnost likov matere in očeta: »Vsak človek nosi v sebi domačo Cerkev: mati je vera, oče je steber. Eno brez drugega ne gre!”

In težava v Bolgariji se je izkazala za izjemno veliko. Sodnik iz Okrožnega sodišča-Varna, ki se ukvarja s tovrstnimi primeri, je podal kratko ekspoze, iz katerega je razvidno, da so dejansko institucije, ki so poklicane izvajati te sodne odločbe, praktično nemočne. To so policija, državna agencija za varstvo otrok, del izvršiteljev in sodišče. Izkazalo se je, da ko eden od staršev drugega starša ne spusti k sebi, otroku vliva sovraštvo in otroka odtujuje od drugega starša, kot je dejala, nihče ne more narediti nič.

S preživnino ni tako. Če ne plačuje preživnine, se vzame sklep o izvršbi in problem je rešen.

In kako je mogoče rešiti to težavo?

- Najprej s spremembami zakonodaje. Navzoči poslanci so se zavezali, da bodo lobirali za sprejetje tovrstnih sprememb. Drugič, s poglobitvijo sodišča, ko so takšni primeri, da razišče, zakaj se otrok tako odziva. Po naši zakonodaji lahko otroke, starejše od 10 let, zasliši sodnik. A kot običajno, in sodniki so to priznali, se sodišče, ko otroka vprašajo, s kom želi živeti, ne poglobi v proučevanje problema - zakaj tako odgovori. Ali zato, ker je naučeno ali zato, ker si tega res želi. Tudi sam sem bil večkrat vpleten v takšne primere.

Če sodišče postavi vprašanje: "Zakaj nočeš živeti pri očetu?", slišiš, kako ti 10-letni otrok govori kot odrasel. V ustih otroka se izraz: "Ker je moj oče neodgovoren" sploh ne poveže. Preprosto so mu oprani možgani in naučeni, da se tako odzove.

In seveda številni drugi ukrepi, kot so spremembe podzakonskih aktov, širitev pristojnosti institucij, skladno z zakonom. Ko se po ustreznem strokovnem nalogu ugotovi Sindrom odtujitve od staršev, je treba otroka odvzeti staršu odtujitelju in ga za najmanj šest mesecev predati drugemu staršu, pri čemer se srečanja z odtujiteljem opravijo. v prisotnosti odtujiteljice, pri kateri otrok že živi.

Ja, obstajajo tudi zanič moški, ki nič ne naredijo, še bolj očetje, so moški, ki ustrahujejo, so moški, ki tepejo, ampak na žalost, predvsem pri sindromu odtujenosti staršev, so nasilneži v večjem odstotku ženske.

No, draga družba, priznajmo si to nasilje, odprimo oči in nehajmo pljuvati in blatiti poštene moške samo zato, ker so moški!

Sindrom odtujenosti staršev

Izraz za sindrom odtujenosti od staršev (PAS) je skoval dr. Richard Gardner, ameriški klinični in forenzični psiholog. Sindrom odtujenosti od staršev (PAS) je oblika čustvene zlorabe tako otroka kot drugega starša. Gre za proces, v katerem se otrok brezkompromisno obrne na enega od staršev, tistega, s katerim običajno živi, in se prav tako brezkompromisno odtuji od drugega starša ter nekritično sprejema obremenilne, obremenjujoče, včasih resnične, včasih ne, obtožbe, ki izhajajo iz »dobrega« starša do »slabega«. Postopoma se odnos med otrokom in odtujenim staršem namerno oteži, otrok se na razredčene stike odziva čustveno in z vedno več zanikanja, dokler se stik popolnoma ne prekine

Najpomembneje se je zavedati, da SRO predstavlja prekinitev obstoječega odnosa starš-otrok in to v odnosu do starša, ki nima krivdnega ravnanja ali objektivnih ovir za stike z otrokom. V nežnem otroštvu se razvijejo vse vrste čustvenih in vedenjskih nenormalnosti, v hudih oblikah SRO pa vodi v psihozo in samomor. Tudi ko postane odrasel, žrtev SRO potrebuje pomoč, da obnovi svojo naravno sposobnost dobrega povezovanja z drugimi ljudmi in zadovoljevanja svojih potreb

Starši, prizadeti s PAS, so »normalni« očetje in matere, ki ljubijo svoje otroke in jih ti ljubijo. Zavrnitev prizadene tistega starša, s katerim otrok ne živi v isti hiši, ki nima roditeljske pravice ali jo izvršuje skupaj z drugim staršem in ima ali je imel pravico do osebnih odnosov

Priporočena: