Prof. Dr. Asena Serbezova: Z elektronskim receptom postanejo zlobne prakse nemogoče

Kazalo:

Prof. Dr. Asena Serbezova: Z elektronskim receptom postanejo zlobne prakse nemogoče
Prof. Dr. Asena Serbezova: Z elektronskim receptom postanejo zlobne prakse nemogoče
Anonim

prof. Serbezova je od februarja 2020 predsednica upravnega odbora Bolgarske farmacevtske unije (BPS). Pred tem je bil 4 leta direktor Izvajalske agencije za zdravila (EMA). Predava na Fakulteti za javno zdravje Medicinske univerze v Sofiji.

S prof. Šerbezovo se pogovarjamo o obtožbah tožilstva o širjenju lažnega preplaha o možnostih pomanjkanja zdravil v času pandemije COVID-19. Dva njena intervjuja ob dnevu zdravstvenih delavcev – 7. aprilu – sta napadena.

Prof. Šerbezova, ali je ob zaostritvi epidemične situacije pričakovati pomanjkanje zdravil?

- Aprila 2020 je Evropska agencija za zdravila (EMA) uradno objavila, da številne države članice EU doživljajo ali bodo imele pomanjkanje zdravil, povezanih z zdravljenjem COVID-19.

Takšni izdelki so nekateri anestetiki, antibiotiki in mišični relaksanti. To pomanjkanje še povečujejo različni dejavniki, kot so začasno zaprtje proizvodnih obratov zaradi karantene, logistične težave zaradi zaprtja meja, prepovedi izvoza, začasna prekinitev dejavnosti v tretjih državah, ki dobavljajo zdravila v Evropsko unijo (EU), povečano povpraševanje po zdravljenju. bolnikov s koronavirusom in obnavljanje zalog.

Prav zato je EU ustanovila izvršno usmerjevalno skupino za pomanjkanje zdravil, ki ga povzročajo dogodki velikega obsega.

V vsaki situaciji je mogoče najti rešitve. Večina zdravil ima terapevtske analoge, ki se uporabljajo po potrebi, po presoji lečečih zdravnikov.

Poleg pandemične situacije je pomanjkanje zdravil normalen pojav in se dogaja ne glede na pandemijo COVID-19. Razlogi so lahko proizvodni, logistični, farmacevtska družba pa se lahko odloči, da določenih zdravil ne bo več dajala v promet.

Image
Image

prof. Asena Šerbezova

Ali imate kakršne koli zapise o manjkajočih zdravilih v času intervjuja, ki ste ga obtožili sprožitve lažnega preplaha?

- Od ALI in ZZZS smo zahtevali dostop do javnih informacij o manjkajočih zdravilih za to obdobje in prejeli uradne odgovore, ki dokazujejo odsotnost določenih zdravil. Na primer, po podatkih ZZZS je bila februarja ustavljena prodaja 12 zdravil, ki jih je plačala NZZS, marca 4 zdravila, aprila 7 zdravil itd.

Od IAL smo prejeli informacijo, da je v obdobju 14.10.2019- 14. aprila 2020 so proizvajalci Agencijo opozorili na začasno ustavitev dobave več kot 220 zdravil in trajno ustavitev 30 zdravil. Ironično je, da je NHSOC na dan, ko sem prejel klic iz izvršnega organa za zdravje in varnost, da mi bodo zaračunali (8. aprila), na svoji spletni strani objavil, da grozi pomanjkanje zdravil za zdravljenje hepatitisa C.

Kako naj potem pojasnimo obtožbo, da s svojimi izjavami širite lažni alarm?

- Res se še naprej čudim, kako je tožilstvo to dovolilo, glede na to, da je ista institucija, ki me je obtožila že marca 2020, IAL odredila preiskavo v zvezi s prijavami pomanjkanja zdravila.

Po izrečeni obtožbi se je EU Pharmaceutical Group tudi uradno obrnila na predsednika vlade in generalnega državnega tožilca glede nesmiselnosti tega ukrepa proti meni.

Ker je moja poklicna dolžnost kot predsednika Bolgarske farmacevtske unije obveščati družbo in institucije o morebitnih težavah pri preskrbi z zdravili, da bi jih lahko pravočasno rešili.

V teh mojih intervjujih tudi poudarjam, da so na voljo alternative in da se ljudje ne bi smeli kopičiti z zdravili, ki bi lahko še povečala pomanjkanje.

Tudi po podpori Mednarodnega združenja farmacevtov (FIP), dopisu upravnega odbora BFS, poslanem generalnemu državnemu tožilcu, in odredbi ministra za zdravje z dne 30. aprila 2020 prepovedi izvoza nekaterih zdravil za preprečitev pomanjkanja in kar praktično potrjuje moje trditve, je tožilstvo še naprej vztrajalo pri obtožbi. Okrožno sodišče v Sofiji bo zadevo obravnavalo 14. septembra 2020

Kaj pričakujete, da se bo zgodilo 14. septembra?

- Odgovoril bi vam drugače, če bi mi to vprašanje zastavili pred 8. aprilom 2020, ko sem prejel klic, da mi bodo zaračunali dva intervjuja, v katerih navajam običajna dejstva, ki so bila predhodno objavljena na spletnem mestu Evropska agencija za zdravila, Evropska komisija (EK) in uradno obveščen s strani komisarja za zdravje.

A zdaj je mogoče pričakovati karkoli. Upam pa, da je bolgarsko sodišče neodvisna institucija in je sposobno oceniti specializirane, a hkrati javno dostopne informacije.

- Če pa se zadeva ne bo razvijala v zate ugodno smer, kaj boš naredil?

- Na tej stopnji sem že vložil pritožbo na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Zahteval bom po zaključku primera, ne glede na to, kako se bo razvijal, in svoje pravice po Zakonu o odgovornosti države in občin.

Posamezno menim, da sem bil diskriminiran, saj je bilo hkrati veliko medijskih nastopov, ki so vzbujali resnično skrb in so ostali brez odziva tožilstva. V tem smislu sta se pokazala dvojna merila in nedoslednost v delovanju zavoda.

Čaka se uvedba elektronskega recepta. Ali lekarniška mreža zmore to zahtevo?

- Po dosedanjih podatkih elektronski recept ne bo vpisan za vsa zdravila. Na začetku bo ta projekt zajemal draga protokolarna zdravila in preprosta zdravila na recept.

Pomembno se nam zdi, da postopek izdaje poteka gladko in olajša farmacevtom in bolnikom. Če bo sistem elektroniziran, bi morali posodobiti tudi pravilnike o organizaciji dela v lekarnah. Zato je treba nekatere dnevnike, ki jih zdaj izpolnjujejo sodelavci, opustiti.

Za nas je glavno vprašanje, kako prepoznati osebo, ki prinaša recept, saj to ni vedno bolnik. Sistem mora vsebovati podatke o tem, komu je bilo zdravilo dodeljeno.

Druga težava je povezava sistema z registrom farmacevtov v Bolgariji, preko katerega se bo preverjal status farmacevta, ki je izdal zdravilo. Govorimo tudi o tem, da bodo bolgarski farmacevti prejeli posebna sredstva, saj bodo v izjemno kratkem času obremenjeni s številnimi novimi zahtevami.

Kakšne so prednosti e-recepta?

- Elektronizacija procesov vedno vodi k večji jasnosti pri njihovem upravljanju in preglednosti, zato menim, da bodo sčasoma nekatere zlobne prakse neizogibno postale nemogoče.

Ali obstajajo regije v Bolgariji, kjer ni lekarn?

- Po prejšnji študiji BFS v približno 70–80 občinah ni lekarn in bolniki potujejo po zdravila, ki jih potrebujejo. Veliko je tudi mest, kjer ni 24-urnih lekarn. Vse to je posledica načina ureditve odpiranja novih lekarn, pa tudi pomanjkanja iniciativ, kot so javno-zasebna partnerstva med občinami in farmacevti za premostitev tega problema.

Priporočena: