Dr. Radka Maslarska: Velik del bolezni pri dojenčkih ni "vidnih"

Kazalo:

Dr. Radka Maslarska: Velik del bolezni pri dojenčkih ni "vidnih"
Dr. Radka Maslarska: Velik del bolezni pri dojenčkih ni "vidnih"
Anonim

Ima več kot 25 let izkušenj kot neonatolog, nabranih na neonatoloških klinikah Univerzitetne bolnišnice v Plevenu in Univerzitetne otroške bolnišnice v Sofiji. V bolnišnici Tokuda-Sofia je od ustanovitve. Raziskovalno se ukvarja s področjem intenzivne terapije, kardiopulmonalne prilagoditve in kasnejšega spremljanja novorojenčkov z visokim in visokim tveganjem. Obstaja vrsta objav in udeležb doma in v tujini na neonatoloških forumih.

Dr. Maslarska, zakaj je potreben zdrav novorojenček na pregled?

- Zdravega otroka je dobro pregledati, saj večina bolezni ni "vidnih". Ultrazvočne preiskave so varne za otroke, brez sevanja, brez bolečin. Če se odkrije odstopanje, je treba otroka spremljati. Test lahko ponovite večkrat – kolikorkrat je potrebno, brez tveganja. Zgodnja preventiva in zdravljenje preprečita resnejše zaplete. Ultrazvok kolkov, ki ga je treba narediti po rojstvu ali najkasneje do konca prvega meseca, na primer prepreči stanja, ki vodijo do displazije in luksacije sklepa.

Kako se to zgodi?

- Če je otrok nagnjen, lahko razvije luksacijo ali displazijo. Luksacijo zdravimo kirurško, če pa gre za displazijo, do 30. leta ni nobenih težav. Po tej starosti se začne nelagodje - bolečine v hrbtu, v sklepih. In eden najpogostejših vzrokov za to nelagodje med mladimi so prav tisti, ki ostanejo brez pravočasne diagnoze in nezdravljene displazije kolkov.

Kateri otroci so bolj ogroženi?

- Če sta mati ali oče imela displazijo, je ogrožen tudi otrok. Če pa imajo kakšno težavo z vezivnim tkivom, na primer bolj ohlapne sklepe, obstaja tudi nevarnost dedovanja. Menijo, da je tveganje za luksacijo večje, zlasti pri deklicah, če se otrok rodi z zadnico naprej in ne z glavo naprej. Tudi nedonošenčki so bolj ogroženi, saj pri prezgodaj rojenih njihovo vezivno tkivo ni dobro razvito. Obstaja tudi tveganje za dojenčke zaradi dvojne ali večplodne nosečnosti zaradi položaja v maternici.

Vsi otroci morajo opraviti ta pregled, rizične skupine pa morajo obiskati ortoped takoj po rojstvu. Ta pregled se nadaljuje in se ponovi po 3, 6 mesecih in 1 letu po tem, ko otroci preidejo. In tisti, ki niso v rizičnih skupinah, imajo kontrolni ultrazvočni pregled pri 6 mesecih in 1 letu

Image
Image

Dr. Radka Maslarska

Kaj prihrani tak kontrolni ultrazvok?

- Statistični podatki kažejo, da ima eden do trije od 1000 novorojenčkov nekakšen problematičen razvoj sklepov, ki lahko povzroči nagnjenost k displaziji in luksaciji. Če jih odkrijemo zgodaj in izvajamo preventivo z ortopedskimi spodnjicami in upoštevanjem določenega režima, je mogoče preprečiti razvoj displazije.

Kaj je najpomembnejše, kar morajo starši vedeti o telesu novorojenčka?

- Novorojenček se šteje za otroka do 28. dne po rojstvu. Posebnost neonatalnega obdobja je, da se otrokovo telo od intrauterinega razvoja prilagaja novim življenjskim razmeram. V tem obdobju se razvijajo skoraj vsi organi in sistemi, pri nekaterih pa se nadaljuje do konca prvega leta, kot v primeru pljuč, možganske skorje.

Zaradi procesa prilagajanja v tem prvem mesecu otrokovega življenja lahko zelo hitro pride do stanj, ki zahtevajo posredovanje pediatra.

Kakšna so odstopanja v zdravstvenem stanju novorojenčka, o katerih je bolje, da starši izvejo vnaprej, da bi v primeru potrebe pravočasno poiskali zdravniško pomoč?

- Manifestacije prilagajanja so povezane s skoraj vsemi organi in sistemi. Pomemben pokazatelj, po katerem lahko odkrijemo težavo pri dojenčku, je na primer dojenje. Zelo pomembno je, da se mati že v porodnišnici izuči, kako pravilno dojiti otroka, da zna oceniti, ali je otrok zaužil dovolj mleka, da pozna normalno blato novorojenčka, da se nauči prepoznati, kdaj otrok joka od lakote ali zaradi kakšnega drugega neugodja ali bolečine.

Kako se dojenček odzove, če ni pravilno hranjen?

- Če novorojenček ni pravilno hranjen, že v prvih tednih in dneh lahko kaže znake dehidracije, se sprosti, postane bolj zaspan, odklanja hrano, plenice niso napolnjene z urinom in blatom… Ti znaki so tudi indikacija za starše, da se za posvet obrnejo na osebnega pediatra.

Številne starše skrbi tudi zlatenica pri novorojenčku. Ali obstaja razlog za skrb v zvezi s tem?

- Manifestacija prilagajanja v tem obdobju je fiziološka zlatenica. Običajno se začne v porodnišnici, veliko novorojenčkov odpustijo z zlatenico. To je sicer normalno, a če zlatenica traja več kot deset dni ali dojenček vidno bolj porumeni, je treba poiskati pomoč strokovnjaka. Če je zlatenica hujša, je treba novorojenčka sprejeti na zdravljenje, na fototerapijo, včasih na dodatne infuzije ali prilagoditi režim hranjenja.

Če ima otrok zlatenico, ali je treba dojenje prekiniti?

- Pogosto materam napačno svetujejo, če po drugem tednu otrok ostane rumen, naj prenehajo z dojenjem, saj je znano, da ima zlatenico, ki je posledica materinega mleka. Vendar to ni pravilno. Materino mleko sicer vsebuje hormone in maščobne kisline, vendar niso kontraindicirane za telo novorojenčka, tudi v primeru zlatenice.

Ali se lahko otrokova prilagoditev kaže tudi v težavah s kožo?

- Resna težava pri prilagajanju so kožne manifestacije. Zelo pogosto se pri dojenčkih v prvih tednih po rojstvu ali zadnjem tednu novorojenčka pojavijo izpuščaji, ki so lahko bolj po telesu ali obrazu. Ko se izpuščaj pojavi v prvih dneh po porodu, mora mati vedeti, kako ga zdraviti, prepoznati, ali je ta izpuščaj posledica prilagoditvene reakcije ali je resnejši znak, ki zahteva zdravljenje z zdravili. Prav tako mora biti jasno, ali ga sploh zdraviti. Na primer, ob koncu prvega meseca se na koži, zlasti na obrazu, pojavijo majhni mozolji. To je t.i »otroške akne«, ki ne zahtevajo zdravil. Pri tem je zelo pomembna tudi vloga zdravstvenih timov v porodnišnicah. Mamo naj seznanijo s pravilno nego kože popka, zadnjice, v primeru pojava "otroških aken"…

Ali je hemoragična bolezen nevarna za otroka? Kakšno zdravljenje ima?

- Zelo značilna in pereča težava, ki se pojavi le pri novorojenčkih, je hemoragična bolezen. Pojavi se lahko zgodaj, v dneh po rojstvu (okrog tretjega dne), ko pride do krvavitev v blatu, ustih… Pri tem stanju je nujna zaščita s faktorji strjevanja krvi, ki jih vsebuje vitamin K. To so 2., 5., 7. in 9. faktor. Ti dejavniki ne prehajajo skozi materino mleko ali pa so prisotni v nezadostnih količinah. Če je otrok samo dojen, je proti koncu prvega meseca možno ponovno opaziti krvavitev. Takrat govorimo o pozni hemoragični bolezni.

Kakšne so manifestacije pozne hemoragične bolezni?

- Pri pozni obliki hemoragične bolezni se manifestacije ne kažejo samo na prebavnem traktu, ampak lahko pride tudi do resnejših zapletov, kot je možganska krvavitev. Zato so v Bolgariji že leta uvedli prakso jemanja vitamina K za profilakso že v porodnišnici in pri 30 dneh, da bi se izognili zapletom, čeprav je bolezen razmeroma redka – tako pozno lahko zboli eden od 25.000 novorojenčkov. oblika hemoragične bolezni. Znak hemoragične bolezni je pogosto krvavitev na mestu vboda pri cepljenju proti hepatitisu B v porodnišnici. Pogosto se zgodi, da matere zmotno verjamejo, da je ta krvavitev zaplet cepiva, kar ustvarja pogoje za špekulativna razpoloženja. V izogib dejanski težavi je dobro sočasno ali pred cepljenjem opraviti tudi profilakso z vitaminom K.

Priporočena: