12 % ljudi s kroničnimi boleznimi je v pandemiji prekinilo zdravljenje

12 % ljudi s kroničnimi boleznimi je v pandemiji prekinilo zdravljenje
12 % ljudi s kroničnimi boleznimi je v pandemiji prekinilo zdravljenje
Anonim

Skoraj polovica ljudi s kroničnimi boleznimi v Bolgariji je imela med pandemijo težave z dostopom do zdravstvene oskrbe. To je razvidno iz nacionalno reprezentativne raziskave sociološke agencije "Trend": "Vpliv pandemije COVID-19 na zdravstveno varstvo in zdravstvene storitve", predstavljene na tretji nacionalni konferenci "Skupaj za več zdravja".

Po raziskavi je imelo 40 % bolnikov s kroničnimi boleznimi težave pri dostopu do diagnoze in zdravljenja v razmerah pandemije. Pri njih pride do zamika ali prekinitve zdravljenja in odlaganja diagnoze. Anketa ne upošteva neodkritih bolezni, saj anketiranci zanje ne vedo.

Prav tako je 22 % anketirancev odpovedalo redni zdravniški pregled, 16 % obisk v bolnišnici, 12 % jih je prekinilo ali odložilo terapijo, 20 % je imelo težave z obiskom osebnega zdravnika. Podatki kažejo, da je 32 % anketiranih svoj dostop do zdravstvenih storitev v času pandemije označilo za problematičnega.

Deyan Denev, izvršni direktor ARPharM, je pojasnil, da je namen konference razprava o možnostih krepitve zdravstvenega sistema v letu 2022 s povečanjem javnih naložb v zdravstvo. Tako bo v trajajoči pandemiji mogoče zagotoviti pravočasno in ustrezno zdravljenje tako za bolnike s COVID-19 kot za kronično bolne v Bolgariji.

Javne investicije v zdravstvo pri nas zaostajajo za evropskim povprečjem, za zmanjšanje zaostanka za Evropsko unijo pa je treba investicije v sektor povečati za 10 % bruto domačega proizvoda. S tem se bo znižalo doplačilo pacientov in bo namesto sedanjih 60 % padlo pod 20 %. Ustanovitev namenskega sklada za inovacije lahko bolnikom zagotovi zgodnji dostop do inovativnih terapij.

»Obstajajo štiri strateške prioritete zdravja: vlaganje v preventivo in presejanje; stabilizacija odliva zdravnikov in medicinskih sester; izboljšanje ambulantne oskrbe in uvedba digitalnega zdravstva. Pandemija je zmotila delovanje zdravstvenega sistema, terjala in še zahteva mnoga življenja. Ključnega pomena je, da v prihodnjem letu damo prednost zdravstvenemu varstvu in sprejmemo pogumne korake za povečanje javnih naložb in izvedemo potrebne sistemske spremembe za soočanje s prihodnjimi krizami, je zaključil Deyan Deneuve.

Arkady Sharkov iz Ekspertnega kluba za ekonomijo in politiko (EKIP) je na konferenci predstavil evropsko analizo »Učinki zapoznelega povpraševanja po zdravstvenih storitvah zaradi pandemije COVID-19«. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je 60 % držav v Evropi prekinilo ali prekinilo svoje presejalne programe za nenalezljive bolezni.53 % držav je poročalo o popolni ali delni prekinitvi dejavnosti, povezanih z nadzorom hipertenzije, sladkorne bolezni in zapletov sladkorne bolezni.

O delnih ali popolnih prekinitvah dejavnosti, povezanih z zdravljenjem srčno-žilnih nujnih stanj, je poročalo 17 % držav z visokim dohodkom, 26 % pa je poročalo o prekinitvah dejavnosti, povezanih z zdravljenjem onkoloških bolezni. Najbolj prizadeti so rehabilitacijski postopki - 79 % držav v Evropi poroča o njihovi delni ali popolni prekinitvi.

Arkady Sharkov je predstavil tudi podatke o vplivu pandemije COVID-19 pri nas. »Hospitalizacije so se v letih 2020 in 2021 zmanjšale za 20 %, kar kaže na kopičenje neodkritih in nezdravljenih ljudi s kroničnimi boleznimi. Približno 2.300 je neodkritih malignomov. Podobno je pri boleznih srca in ožilja, dihal in endokrinih bolezni.

Število bolnikov naj bi se leta 2022 povečalo ali dohitelo., saj bo del njih z napredovalo boleznijo, z zapleti in bodo verjetno že potrebovali nujno medicinsko pomoč. Postcovidni sindrom bo poslabšal tudi kronične bolezni in obremenil zdravstveni sistem, je dejal Šarkov.

Priporočena: