Galina Weiner: Dr. Montessori najprej dela z duševno zaostalimi otroki

Kazalo:

Galina Weiner: Dr. Montessori najprej dela z duševno zaostalimi otroki
Galina Weiner: Dr. Montessori najprej dela z duševno zaostalimi otroki
Anonim

Galina Weiner je učiteljica montessori. Študij je končal na kolidžu v Dublinu (Irska). Ukvarja se z usposabljanjem, razvojem in promocijo metode dr. Marie Montessori v Bolgariji. Je avtor knjige "Prava narava otroka in metoda Montessori".

Galina Weiner je ustanoviteljica in predsednica društva Montessori - Z roko v roki ter lastnica Akademije Montessori.

Posebej za Doktorja je gospa Weiner razložila pomen metode Montessori in njene ogromne možnosti za razvoj otrok z najrazličnejšimi sposobnostmi in pomanjkljivostmi.

Gospa Weiner, kdo je dr. Maria Montessori?

- Dr. Maria Montessori je bila prva zdravnica v Italiji. Sprva je delal z otroki z duševno zaostalostjo. Njegov cilj je njihovo vključevanje v družbo z izobraževanjem in izboljšanjem njihovega splošnega zdravja. Kmalu zatem jo je takratni minister za šolstvo povabil k predavanju o izobraževanju otrok z motnjami v duševnem razvoju. Ta tečaj postavlja temelje za ortofreno šolo, ki jo je ustanovila dr. Montessori in jo vodi skupaj s kolegom.

Otroci, ki veljajo za brezupne pomanjkljivosti, se v šoli učijo ves dan. Ko je nekaj njenih diplomantov s posebnimi potrebami uspešno opravilo izpite v javni šoli, je dr. Montessori pritegnila zanimanje javnosti, saj so te otroke takrat označevali za nevzgojne. Maria Montessori si je zastavila vprašanje: »Zakaj otroci v običajnih šolah ne morejo doseči višjih stopenj, saj nimajo težav njenih diplomantov?« Verjela je, da njene metode niso primerne samo za poučevanje otrok z nenormalnim razvojem.

Kako njena metoda dokazuje svoje prednosti tudi pri otrocih brez duševnih motenj?

- Konec leta 1906 jo je direktor Združenja gradbenikov v Rimu povabil, naj organizira šole za otroke delavcev. 6. januarja 1907 so v revni rimski četrti »San Lorenzo« odprli prvi »Otroški dom«. Montessori ustvari preprosto okolje, v katerem so prisotna številna učna gradiva, ki so jih razvili in prilagodili ona in drugi učenjaki.

Potiska idejo o učenju skozi čute, skozi gibanje in skozi neposredno izkušnjo v posebej pripravljenem okolju, ki je bolj kot dom, vse pohištvo pa je prave velikosti za otroke. V mesecu dni po odprtju šole so rezultati izjemni, maturanti si začnejo pisati svoja imena, se pogovarjati o matematičnih obrazcih, obnašati se zelo vljudno in zgodi se še vrsta drugih pozitivnih sprememb. Kmalu je metoda postala priljubljena v večini držav Evrope in ZDA.

Image
Image

Galina Weiner

Katere so glavne razlike z rednim izobraževanjem?

- Montessori je verjela, da izobraževanja ni mogoče "dati" učencem, ampak da se bodo učili, ko bodo imeli svobodo. Ker svobodna izbira dejavnosti in spontana koncentracija razvijata disciplino, občutek za red in ljubezen do dela, delo pa je nagrada, ki jo otroci iščejo.

Tipične težave z množično šolsko disciplino v šolah montessori izginejo z izvajanjem svobodno izbranega dela, ki usmerja in kanalizira otrokovo energijo. Odrasel spodbuja otroke, da delajo in vse rešujejo samostojno, ne da bi manipulirali z njihovim vedenjem z nagradami in kaznimi. Otroci so v starostno mešanih skupinah, kar zelo spominja na družbo, v kateri bodo živeli kot odrasli.

Kakšne so značilnosti različnih stopenj otrokovega razvoja po metodi Montessori?

- Dr. Montessori deli otroška leta na tri razvojne stopnje: 0-6 let, 6-12 let in 12-18 let. Trdi, da so te stopnje bistveno drugačne in da prehod otroka iz enega v drugega je povezano z notranjo metamorfozo. Za prvo stopnjo, od 0 do 6 let, je značilna posebna vrsta uma, imenovana "vsrkajoči um". V tem času gre otrok skozi številne spremembe, glavna naloga pa je razvoj njegove osebnosti v posebej pripravljenem okolju.

Največja preobrazba se zgodi v prvih treh letih otrokovega življenja (prva podstopnja). V drugi podfazi (od 3 do 6 let) se spremembe, ki so se zgodile v prvih treh letih, prečistijo, stabilizirajo in kristalizirajo. V tem obdobju otrok išče izkušnje, ki vstopajo v njegov um preko čutil in ustvarjajo osnovno tkivo njegove osebnosti.

Ste že kdaj videli majhnega otroka, ki se igra v kuhinjskem koritu? Vodo bo s kozarcem prelival znova in znova, ne da bi opazil, da se razlije po tleh. Ne glede na to, kolikokrat mu rečemo, naj preneha, bo to počel, dokler povsem nepričakovano ne bo potešena njegova notranja potreba. Ves čas se shranjujejo informacije - ne le o vodi in polivanju, ampak tudi o občutku zadovoljstva pri delu, nadzoru in globoki koncentraciji.

Drugo obdobje, od 6 do 12 let, zaznamujeta ustvarjalna domišljija in zanimanje za družbeno skupino. To je stabilno obdobje, v katerem se pridobi veliko novih znanj in veščin. Ko zdaj zmožnost absorbirajočega uma bledi, je moč domišljije glavno sredstvo učenja

Otroku omogoča, da si predstavlja stvari, ki so daleč stran, so se zgodile pred davnimi časi ali niso vidne s prostim očesom.

»Pomagaj mi, da se bom znajdel sam!« - prosi otrok do 6 let

V drugi stopnji razvoja (6 do 12 let) lahko to misel razširimo v moto: "Pomagaj mi razmišljati samostojno!"

Montessori verjame, da je kozmična vzgoja pot, po kateri bo otrok razumel svojo udeležbo v kozmosu. Pravi: »Dajmo mu vizijo celotnega vesolja. Vesolje je impozantna realnost in odgovor na vsa naša vprašanja. Skupaj moramo hoditi po tej poti življenja, kjer so vse stvari del vesolja in medsebojno povezane v celoto.”

Image
Image

Leta 1950 je dr. Montessori na predavanju v Amsterdamu dejala: »V tem intelektualnem obdobju je otrokovih vprašanj nešteto. Želi vedeti vse. Njegova želja po znanju je tako nenasitna … Toda odrasli najpogosteje izberejo zanje lažjo pot in otroka enostavno prisilijo, da je tiho in se uči le tistega, kar se jim zdi koristno. A tako uničijo njegovo spontano zanimanje. Učenje takrat postane dolgočasno in utrujajoče delo, rezultat pa so najrazličnejši odkloni v otrokovi osebnosti.«

Potrebna je ustrezna metodologija, ki otroku omogoči odkrivanje lastnih odgovorov

Metoda Montessori predstavlja vse predmete (zgodovina, glasba, matematika, geografija itd.)n.) na drugačen način in hkrati kot del enotnosti vesolja. Na drugi stopnji razvoja želijo otroci s svojo domišljijo razumeti razloge za stvari. Vloga odraslega je pomagati otrokom, da postanejo neodvisni misleci, sposobni sami sklepati o odgovorih.

Tretja stopnja, od 12. do 18. leta, je čas, ki ga zaznamujejo pomembne transformacije – razvija se racionalno razmišljanje, ki ga spremljajo velike telesne, hormonske in čustvene spremembe. To je obdobje, v katerem otroci postopoma postajajo samostojni odrasli.

V svoji knjigi Od otroštva do mladosti Montessori pravi: »Celotno življenje mladostnikov mora biti organizirano tako, da jim omogoči, da s časom zmagoslavno vstopijo v družbeno življenje; ne izčrpani, izolirani ali ponižani, ampak z dvignjeno glavo, prepričani vase. Uspeh v življenju je odvisen od samozavesti, ki se rodi iz resničnega poznavanja možnosti, v kombinaciji z večplastno močjo prilagajanja.

Maria Montessori nenehno ponavlja, da ni odkrila vzgojne metode, temveč pravo naravo otroka in njegovo neskončno sposobnost razvoja. Njene najbolj bistvene predstave o izobraževanju so zelo drugačne od splošno sprejetih. Verjame, da je resnična vloga izobraževanja pomagati ljudem v življenju in jo definira kot "zunanjo pomoč duši pri napredovanju k svoji evoluciji".

Priporočena: